TOMAŽ ŠALAMUN

Kupole

Na nogcah Timberland, na zgornjih tačkah nobel
rokavičke. Vse drugo je za širjave, za moje
dupline. Za tvoj neskončni mehki gaj. Kam greš,
bela črta jeta, ki se že brišeš na modrem

nebu? Si te bo zapomnilo moje meso? Še
drgetaš? Še trosiš bolečino? Dihaš spokojno,
ali si še: z razprtimi očmi, brez sape, ne
verjameš, ne verjameš. In v kotu gorskih

jezer, še solza na gladini? Ukradli so mi
šal, ker nama je šel za pričo. Kot moj kip
Luja Vodopivca na razstavi v Kopru. Break:

lastnica ali lastnik, javi se! Vidiš, skoraj
sem te že pozabil, zasledujoč kruto gladino
svojega obličja. Mrmraj, če me maraš, mrmraj.