print preview
Englishback ALEŠ ŠTEGER
Človek
1
Slišal sem človeka
Moliti z besedo.
Videl sem, kako je
Človek umoril človeka
Z besedo.
2
Človek je lov.
Človek je glas.
Človek je Mensch.
Človek je dva.
Človek je človek, ki vedeti ne zna,
Kaj vse utegne biti,
Kaj vse utegne postati
Človek.
3
Človek
Gre do pekla
In nazaj.
Prepadi, pošasti, preizkušnje.
Kraj, kjer se izgubi njegova sled,
Mu posodi ime.
4
Človek č.
Tako so ga klicali.
Bolje to kot človek številka.
Človek č je zadovoljen č.
5
Človek redko leti,
Človek pogosteje lovi
Leteče ljudi.
Če človek ni prost,
Če ne ve, kaj vse je nebo,
Se ga zlahka zapre
V obljubo svobode.
6
Človek je senca,
Ki jo črka meče.
Črka gre vsepovsod.
Senca ne zapusti
Votline.
7
Strahoma čuva človek
Svoj skrivnostni jaz Jaz JAZ.
Srečen, presrečen človek.
Jaz je zaprto kamnito oko.
Če bi se odprlo, oko človekovo,
Bi skozenj padel med zvezde.
8
Človek je graditelj slepil.
V nobenem času v
Nobenem imenu ne ni
Človek ni doma nikjer,
Še najmanj v človeku.
9
Lastnosti človekovih bogov:
Posmehljivost
Samouničevalnost
Odpuščanje
Nezadostnost lastnih čudežev.
10
Mleko gre v pepel.
Zgodovina v pozabe.
Srna jé plevel
V vrtu
Mrtve mame
Še enega človeka.
11
Liha je smrt,
Sodi pa dnevi,
Ko človek razpre roki
Pripravljen objeti en svet.
12
Človek ni.
Človek je.
Koliko bistroumnih nesmislov,
Da bi človek mislil ne mislil
Prebival ne bil
Dalje dalje.
13
Obstaja razpoka
V vsem (tudi v tem citatu).
Človek upa, da se
Skoznjo nekega dne izmuzne,
Zapusti človeka.
14
Človek poljubi nebo,
Blagoslovi vodo,
Odide skozi zrak skozi zemljo.
Ni konca ni miru ni človeka
Za človeka.
15
Je človek lahko r?
Človek ne more ne biti rana.
Toda r?
Črna vrana odnese r
V črno nebo.
Pa človeka?
Revolucija. Rov. Republika.
16
Svet se začne na s.
Nekaj se skoti, splazi,
Postane sovražno in skrivno.
Človek ljubi nekaj.
Človek ne more brez nekaj.
17
Neizgovorljivo nosim.
Človek sem.
Toda čemu?
Toda zakaj?
18
Tovariš moj na križu,
Kako rad bi te
Osvobodil udov misli,
Te spremenil v tolmun,
V mlečni vrtiljak
Popolnega človeka.
19
Oblikovale so ga vojne abecede.
Ljubitelj popolnih sistemov je,
Preračunljivec naš človekov.
Kako puhlo
Kako varno
Kako drobno
Kako žalostno je
Ljubiti nedosegljivo
Na specialnih kartah,
V posmehljivih besedah.
20
Slednjič sem te,
Vsemu navkljub,
Objel in poljubil, moj človek,
Te celo (ne brez odpora) sprejel.
Nenazadnje nisem sam več kot le človek.
Če te ne bi, bi še vedno bil človek,
Tako pa sem človek, ki ni človek,
Ker sem šele zavržen zares človek.
21
Med moško in ženskim
Ni razlike, le premor in bolečina,
Vzdih, izdih,
Vzdih ponovno itd itd itd,
Dokler se končno,
V času, izvzetem iz časa,
Rodi slepo upanje,
Človek.
22
Edina stvar,
Ki jo človek
Nikjer nikdar
Nene, je ne spozna,
Edina stvar je ni
Konec začetek
Začetek konec človeka. 
Contributor’s notes: Aleš Šteger
Contributor’s notes: Brian Henry