print preview
Englishback TOMAŽ ŠALAMUN
Ko poči srce
Prehitevam v mraku, ker bi se rad ubil.
Obenem sem globoko hvaležen za vse svoje
življenje. Če se zaljubim, mi poči glava, žalostna
novost. Bedim. Vzamem apaurin. Kot
mlad si ga nisem upal. Hotel sem biti čist.
Tudi zdaj hočem biti čist. Ljubiti se je
lepo, ampak strašno. Poezija h kakršnemukoli
miru ne prispeva. Prispeva k eksplozijam in
bolečinam. To, kako mi žge in tre prsi, bi se lahko
zdelo smešno, če se ne bi začela tam groza in
tema. Ljubezen ubija, danes je svetel dan. Vse
je čisto. Sneg je divje kopnel vse te tri dni.
Spomnim se, kako sva se z Jašo zgražala, ko sva
zvedela: Tito je obiskal sestro. Sestra mu je
ponudila vino in Tito je rekel, pospravi to
kislico. Steklenico mu je odprl šofer. Vsi
šoferji so strašni. Vsi tisti, ki porivajo moje
pesmi v tuje jezike, tako kot jim rečem. 
Contributor’s notes: Tomaž Šalamun
Contributor’s notes: Brian Henry