print preview
 English
back ALEŠ DEBELJAK

Ko prideš iz zapora
Povšetova ulica, Ljubljana

Ko prideš iz zapora, se bova skupaj sprehodila
do starih pivnic, danes so propadajoče banke,
bolezni brez zdravila se širijo in supermarketi,
prizadeta so pljuča planeta, prepovedan izstop.

Ko prideš iz zapora, zmagovalka moja s čudežno
baretko, drugače čisto gola, se bova skupaj sončila
na prostranih dvoriščih, kjer ležijo kuščarji, svetlo 
zeleni kot otroški časi, gnezdo pod suhim žlebom,

povodni mož in Soča pri izviru. Nekdo, ne jaz,
v tem trenutku pohiti in dvigne baritonski glas,
kako prav zdaj je čas za vdajo, spravljive stiske
dlani, izbrisano tetovažo in druge lahkotne stvari.

Velik kot gora se nekdo, ne jaz, do vrat prerine
in pijano družbo zapusti, od zunaj posluša novice,
da potem ne bo obtožen za tišino, ravnodušno
javno mnenje in ptičjo gripo, ko prideš iz zapora.    

---

   Contributor’s notes

   Šolarjev blues
   Ko prideš iz zapora
   Včeraj hiša, danes nič

return to top